Lepa oktobrska nedelja. Rožnovenska. Jutro je bilo sveže in naš kombi se je napolnil, ko smo v Kotu pod Kureščkom pobrali še Ivko. Čudovita jesen je obarvala naravo v tople jesenske barve: rjavo, oranžno, rumeno in škrlatno rdečo. Narava se je umirila in pripravlja se na počitek. Pridelki na poljih so že skoraj pobrani, prav tako bodo kmalu prazni sadovnjaki in v številnih vinogradih so že opravili trgatev. Posijalo je sonce in naredil se je lep dan. Namenjeni smo bili k prijateljici invalidki Zofki, ki nas je povabila na piknik na svoj dom. Daleč, daleč je ta Zofkin Metni vrh! Do Sevnice je šlo bolj po ravnem, potem pa so se naš kombi in še dva osebna avtomobila vozili v hrib. Ko smo že mislili, da smo prišli, je bil pred nami nov hrib, pa nekaj hiš, pa ravnina in nekaj hiš, pa spet hrib … in tam daleč, za zadnjim ovinkom in še malo navzdol, je doma Zofka.
Več v tiskani obliki revije.
Ester Srdarev, sodelavka Marijinih sester čudodelne svetinje
