Niko: »Vesel sem vsak dan«
Je mož, ki zna presenetiti. Ki človeku z modrostjo vzame dih in ga nemega pusti v začudenju nad Božjo veličino, govorečo
in delujočo po ljudeh. Veseli se majhnih stvari. A vsakomur, s katerim spregovori, veliko da, saj vedno pove bistveno. Srečen
je, kadar lahko plava, oči mu od veselja žarijo, ko ansambel zanj zaigra V dolini tihi, še posebej pa se veseli svete maše in
katehez, pri katerih lahko raste v veri. Bil je eden izmed zadnjih sončnih jesenskih dni, ko sva obiskali Nika, da bi z njim poklepetali. Z veseljem se je odzval in ob »kofetkanju« je nastal ta pogovor. Povedal je, da se je rodil v bolnišnici v Novem mestu. Doma je iz Metlike, a je že kot dojenček odšel v bolnišnico v Staro Goro. Njegova spomina na ta čas sta ena zelo dobra vzgojiteljica in pa barvna okna. Pri sedmih letih je Niko odšel v Zavod za usposabljanje invalidnih otrok v Vipavo, kjer je osem let obiskoval šolo.
Pogovor lahko preberete v tiskani obliki revije.
Renata, Tadeja in s. Edith
