Misijonar Tone Kerin v svojem misijonu na Madagaskarju z otroki.
- Tone, z velikim veseljem vas želim predstaviti bralcem revije Prijatelj. Zdaj ste že kar nekaj časa v svoji domovini, vendar se po stilu oblačenja še vedno malo razlikujete od ostalih duhovnikov. Naši župniki so večinoma oblečeni v črno-belo obleko, za vas pa bi se lahko reklo, da ste neke vrste »pisani« duhovnik, duhovnik mnogih barv in stilov. Ste se iz slovenskega duhovnika spremenili v malgaškega duhovnika?
(z velikim, širokim nasmehom)
Ha, to je pa lepo – pisani duhovnik! Ja, sem duhovnik mnogih barv in stilov. Malo ste me preveč pohvalili, vendar sem res z veseljem duhovnik že 36 let! Verujem v Boga in rad imam ljudi. Res nisem klasičen črno-beli duhovnik, ampak sem pisan. Tako kot je pisan tudi evangelij, tako, kot so pisani ljudje … Ker ni nič črno-belega, ker ima svet na stotine barv! In tako kot to velja za človeški značaj. Mi, duhovniki v misijonih, oznanjamo evangelij v drugačni kulturi, kot je naša doma. Verniku daš tisto, kar potrebuje, zato mi je prav v čast, da ste me opisali kot pisanega duhovnika! Mi smo Božji poslanci, pa tudi Božji »norčki« – povabljeni, da se vsakemu prilagodimo, saj je evangelij napisan za vsakega človeka posebej. Zmeraj sem se bal, da bi bil črno-beli duhovnik, ki bi bil kot strašilo v fari. Mi smo vrtiljak, ki človeku povsod obrača oči k Bogu.
Pogovor lahko preberete v tiskani obliki revije.
Pogovor je vodila s. Emanuela Žerdin
