15 49.0138 8.38624 arrow 0 arrow 0 4000 1 0 horizontal https://revija-prijatelj.si 300 true 0
26 avgusta, 2021
608 Views

Pisani misijonar med vedno nasmejanimi ljudmi

Tone Kerin, lazarist, je slovenski misijonar, ki ga verniki Katoliške Cerkve v Sloveniji dobro poznajo. Z njim smo se srečali v vinogradu njegovega brata, ki leži na obrobju njegove rojstne vasice. Bilo je prekrasno pozno popoldne, ko je sonce že skoraj začelo zahajati, iztekali pa so se tudi zadnji dnevi Tonetovega bivanja v Sloveniji. Tiste dni se je počasi že pripravljal na vrnitev na Madagaskar, v svojo drugo domovino, ki je leži »na kraju sveta in malo desno«, kot se sam rad pošali.

Misijonar Tone Kerin v svojem misijonu na Madagaskarju z otroki.

  1. Tone, z velikim veseljem vas želim predstaviti bralcem revije Prijatelj. Zdaj ste že kar nekaj časa v svoji domovini, vendar se po stilu oblačenja še vedno malo razlikujete od ostalih duhovnikov. Naši župniki so večinoma oblečeni v črno-belo obleko, za vas pa bi se lahko reklo, da ste neke vrste »pisani« duhovnik, duhovnik mnogih barv in stilov. Ste se iz slovenskega duhovnika spremenili v malgaškega duhovnika?

(z velikim, širokim nasmehom)

Ha, to je pa lepo – pisani duhovnik! Ja, sem duhovnik mnogih barv in stilov. Malo ste me preveč pohvalili, vendar sem res z veseljem duhovnik že 36 let! Verujem v Boga in rad imam ljudi. Res nisem klasičen črno-beli duhovnik, ampak sem pisan. Tako kot je pisan tudi evangelij, tako, kot so pisani ljudje … Ker ni nič črno-belega, ker ima svet na stotine barv! In tako kot to velja za človeški značaj. Mi, duhovniki v misijonih, oznanjamo evangelij v drugačni kulturi, kot je naša doma. Verniku daš tisto, kar potrebuje, zato mi je prav v čast, da ste me opisali kot pisanega duhovnika! Mi smo Božji poslanci, pa tudi Božji »norčki« – povabljeni, da se vsakemu prilagodimo, saj je evangelij napisan za vsakega človeka posebej. Zmeraj sem se bal, da bi bil črno-beli duhovnik, ki bi bil kot strašilo v fari. Mi smo vrtiljak, ki človeku povsod obrača oči k Bogu.

Pogovor lahko preberete v tiskani obliki revije.

Pogovor je vodila s. Emanuela Žerdin