O, moj Bog! Hudo je, ko nenadoma zboli najdražja oseba, ki ti podari Življenje in mora romati naravnost v bolnišnico. [um_loggedin lock_text=”Vsebina je dostopna le prijavljenim naročnikom!”]Takrat se je treba – po začetnem, strahovitem šoku in na električnem invalidskem vozičku – znajti čim bolj razsodno in čim hitreje. Po njihovih besedah: kot veš in znaš. Grozno! Sliši se kot najdaljša nočna mora. In zgodilo se je ravno sredi poletnih počitnic, dopustov in učenja za izpite, ko vsi hitijo za soncem in družbo na sto in en konec domovine ali tujine. Kaj mi je v tem primeru sploh še ostalo? Globok vdih, molitev, prošnje in zaupanje, da bo vse še dobro. Umiritev – kolikor je bila sploh mogoča – ter vztrajno klicanje po telefonu.
[/um_loggedin]
Več v tiskani obliki revije!
Hvaležna prijateljica in sestra v Kristusu, Nives Fabčič iz Sežane
